Novice

Nazaj

Aktualna študija potrjuje dolgoročno donosnost naložb v delnice Kapitalski trgi – tudi po letu 2008 – niso kazino

Kljub trenutno veliki zadržanosti pri naložbah v delnice se tudi po finančni krizi na tem področju obetajo donosne priložnosti: znanstvena študija dokazuje, da je dolgoročno v okviru široko razpršenih portfeljev na letni ravni mogoče računati z do 4-odstotno prednostjo v donosnosti.

Finančna kriza je marsikaj postavila na glavo in zdi se, da nekdanje zakonitosti vsaj začasno ne veljajo več, še zlasti tudi na kapitalskih trgih. Kljub temu se od prvega četrtletja 2009 razmere ponovno normalizirajo, začasna obdobja rasti tečajev pa bi bilo treba obravnavati le kot odziv na pretirane izgube iz obdobja pred tem.

V koliki meri so dogodki iz preteklih dvanajstih mesecev vplivali na vlogo investicijskih skladov kot institucionalnih vlagateljev in na dolgoročno donosnost delnic, torej na tisto lastnost, po kateri se ta naložbena kategorija tradicionalno še posebno odlikuje, so v okviru najnovejše študije z naslovom Makroekonomska vloga investicijskih skladov in potencialna donosnost dolgoročnih naložb v delnice po naročilu Raiffeisen Capital Management raziskali pri Avstrijskem inštitutu za gospodarske raziskave (WIFO). Rezultati študije niso pomembni zgolj za Avstrijo, temveč jih je mogoče aplicirati tudi na razmere v drugih državah.

Skladi: nujno potrebni za zagotavljanje kapitala gospodarskim družbam

Zaradi recesije, ki se je na trgih kapitala in nepremičnin začela poleti 2007, so bila zasebna gospodinjstva ob znatno premoženje, zato so poslej svoje denarne naložbe v vse večji meri osredotočala na vlaganja v finančne ustanove, za katere jamči država. "Premoženje investicijskih skladov, ki vlagajo predvsem v delnice, se tako ni zmanjšalo le zaradi padca vrednosti, ki je sledil znižanju borznih tečajev, temveč tudi zaradi aktivnega prerazporejanja naložb v tiste oblike, ki veljajo za varnejše," pravi Klaus Glaser, višji naložbeni specialist družbe Raiffeisen Capital Management. "Povečana potreba po varnosti je tako neposredno zmanjšala možnosti financiranja gospodarskih družb na trgu kapitala."

Da bi se lahko financirale z izdajanjem obveznic ali delnic, gospodarske družbe namreč potrebujejo zasebna gospodinjstva kot investitorje. Ta v tej vlogi nastopajo bodisi neposredno, z direktnim nakupom teh vrednostnih papirjev, bodisi posredno s prenosom svojega premoženja na finančne posrednike, ki vlagajo v delnice ali obveznice. Med zadnje v pomembni meri sodijo tudi družbe za upravljanje, ki ponujajo preko svojih investicijskih skladov neposreden dostop do naložb v delnice in obveznice. "Družbe za upravljanje imajo zaradi tega pomembno makroekonomsko vlogo, ki pa ni povezana z njihovim sicer obstoječim, vendar primerjalno majhnim prispevkom k ustvarjanju vrednosti," dodaja Glaser.

Kapitalski trgi sledijo jasnim zakonitostim

Omenjena študija je raziskala dolgoročno donosnost naložb na štirih velikih delniških trgih (Evropa brez Velike Britanije, Velika Britanija, Japonska in ZDA) in ga osvetlila z vidika naložbenika. Upoštevala je tako povečanje vrednosti kot dividendna izplačila. "Izsledki so pokazali majhna odstopanja v nekaterih podrobnostih, v skupnem pogledu pa je mogoče nedvomno ugotoviti, da kapitalski trgi in borze delujejo v skladu z jasnimi zakonitostmi. Študija prav tako empirično dokazuje, da je tveganje, ki ga sprejme naložbenik, dolgoročno pošteno nagrajeno v obliki premije za tveganje, in da se tveganje naložb v delnice občutno zmanjšuje s časom vlaganja," ugotovitve študije razlaga Glaser.

Ob tem opozarja, da je v povezavi z uporabljenimi izračuni − avtor študije inštituta WIFO, dr. Thomas Url, je izvedel več deset tisoč modelnih simulacij, treba razlikovati med pričakovanim in povprečnim donosom naložbe. Pričakovani donos ustreza povprečni izračunani donosnosti na letni ravni. V nasprotju s tem v okviru povprečnega donosa izračunavajo povprečno donosnost večletnih naložb, torej v okviru strategije "kupi in drži".

Naložbe v delnice še vedno smiselne

"Na vprašanje, ali so naložbe zasebnih gospodinjstev in institucionalnih vlagateljev z dolgim naložbenim obzorjem smiselne tudi po finančni krizi, lahko z vidika donosnosti odgovorim le pritrdilno," nadaljuje Glaser. Z gledišča avstrijskega naložbenika in na osnovi evra je nominalna donosnost delnic v zadnjih 40 letih ob upoštevanju dividendnih izplačil na letni ravni znašala od 9,1 % (ZDA) do 12,2 % (Japonska). Evropske delnice so se z letno donosnostjo v višini 10,7 % uvrščale nekje med ta ekstrema. V primerjavi s tem se je donosnost naložb na denarnem trgu gibala med 4,7 % (ZDA) in 6,3 % (Japonska). "V pričakovano vrednost delnic je zato tudi ob upoštevanju zelo kratkega naložbenega obdobja, denimo enega leta, všteta občutna premija v primerjavi z manj tveganimi državnimi obveznicami ali naložbami na denarnem trgu," ugotavlja Glaser.

Poplačilo morebitne izgube v obliki premije za tveganje

Visoka pričakovana donosnost delniških naložb je, kot je znano, povezana z občutnimi nihanji; kot merilo za nihanje donosnosti se običajno uporablja standardni odklon. Čim večji je standardni odklon, tem bolj tvegana je naložbena oblika. Standardni odklon donosnosti delniških naložb je bil v zadnjih 40 letih občutno višji kot tisti državnih obveznic ali vrednostnih papirjev z denarnega trga. Izrazita nihanja v donosnosti naložb v delnice so privedla do očitnega razkoraka med pričakovanim in povprečnim donosom delniških naložb: z naraščanjem intenzivnosti nihanj se namreč ti vrednosti vse bolj oddaljujeta.

"Z vidika tveganja je mogoče na vprašanje, ali so naložbe v delnice še vedno smiselne, tako dosledno odgovoriti le takrat, če poznamo vsakokratno naklonjenost tveganju, ki se od gospodinjstva do gospodinjstva močno razlikuje," dodaja Glaser. Ker je tveganje izgube nagrajeno z ustreznim presežnim donosom, torej razliko med donosnostjo naložbe v delnice in donosnostjo varnejše naložbe, morajo gospodinjstva višino donosa pretehtati v razmerju z višino tveganja. Ta odločitev postane ob daljšem naložbenem obzorju lažja, saj se intenzivnost nihanj povprečne donosnosti teoretično in empirično s časom vlaganja zmanjšuje.

Je mogoče pri delniških naložbah ob ustrezno dolgem času vlaganja tveganje izgube popolnoma izključiti?

Na vprašanje, ali se lahko ob zadosti dolgem času vlaganja v delnice izgubi popolnoma izognemo, ne moremo odgovoriti pritrdilno. "Ob upoštevanju (realne) inflacije se tudi v zelo dolgih referenčnih obdobjih tveganju izgube ni bilo mogoče izogniti, vendar je njena verjetnost močno omejena," pravi Glaser. Intervali zaupanja, ki jih ugotavlja študija, pričajo o tem, da je mogoče v 25 do 30-letnem naložbenem obdobju kapitalsko izgubo iz naslova naložb v delnice ob upoštevanju (realne) inflacije izključiti s 95-odstotno gotovostjo. Povedano drugače, po odbitju stopnje inflacije smo kapitalski izgubi med naložbami z naložbenim obdobjem od 25 do 30 let priča le v 5 od 100 primerov.

Verjetnost, da bo razpršeni portfelj evropskih delnic (brez Velike Britanije) po preteku naložbenega obdobja od 10 do 15 let še vedno posloval z izgubo, se iz leta v leto zmanjšuje, denimo s 16,5 % (10 let) na 12 % (15 let).

Podaljšanje naložbenega obdobja na 100 let po drugi strani prav tako ne ponuja 100 odstotne varnosti pred kapitalskimi izgubami, saj rezultati simulacij, izvedenih v okviru študije, kažejo, da v 5 od 10.000 primerov (0,05 %) povprečno obrestovanje razpršenega portfelja evropskih delnic (brez Velike Britanije) v tem obdobju še vedno ostane negativno. Vendar tovrstni verjetnosti izgube stojijo nasproti veliki potencialni donosi. V 25 do 30 letih lahko portfelj evropskih delnic (brez Velike Britanije) s 5% gotovostjo na leto prinese povprečno več kot 13,7 %.

Tudi "varne" naložbe niso brez tveganja

V zvezi s tveganjem pri naložbenih odločitvah Glaser opozarja na to, da so lahko tudi kratkoročno navidezno netvegane naložbene oblike dolgoročno povezane z znatnimi tveganji: ponavljajoče se naložbe v vrednostne papirje denarnega trga so lahko kratkoročno brez tveganja, medtem ko dolgoročno obstajata tveganje, da bo centralna banka spremenila obrestno mero, in tveganje devalvacije valute. V nasprotju s tem kratkoročna nihanja delniških tečajev na tiste naložbenike, ki dolgoročno vlagajo denimo z namenom, da bodo sredstva porabili v starosti, neposredno ne vplivajo.