Novice

Nazaj

Skupina RZB Group v letu 2009 z 38 odstotkov višjim dobičkom

Dobiček pred obdavčitvijo višji – 824 milijonov EUR v primerjavi s 597 milijonov EUR Dobiček po obdavčitvi in plačilu manjšinskih obveznosti narasel z 48 milijonov EUR na 433 milijonov EUR Solidni kapitalski viri – delež lastnih sredstev 13,1 odstotka Odličen položaj na domačem trgu v Avstriji in v regiji SVE RZB in Raiffeisen International še naprej naklonjeni združitvi

V vztrajno neugodnih tržnih razmerah je avstrijska banka Raiffeisen Zentralbank Österreich AG (RZB) dosegla izjemen rezultat. Dobiček pred obdavčitvijo je znašal 824 milijonov evrov, kar je 38 odstotkov več kot leta 2008. V celoti konsolidirana odvisna družba Raiffeisen International Bank-Holding AG je ustvarila dobiček pred obdavčitvijo v višini 368 milijonov EUR.

„Skupina RZB se je lepo razvijala tudi v letu najhujše gospodarske krize. Kljub strogi politiki glede rezervacij za izgube zaradi oslabitve smo znatno povečali dobiček", je povedal izvršni direktor RZB Walter Rothensteiner. „Ta rezultat dokazuje trdnost našega poslovnega modela, pa tudi kakovost upravljanja in močno kohezivnost znotraj avstrijske bančne skupine Raiffeisen.“

Učinki svetovne gospodarske krize

Svetovna gospodarska kriza je v letih 2009 in 2008 pomembno vplivala na poslovanje RZB. Vplive je bilo čutiti predvsem v obliki bistvenega zmanjšanja obsega poslovanja ter povečanja slabih posojil in rezervacij za izgube zaradi oslabitve. Kljub temu so se cene na finančnih trgih v splošnem zvišale, zaradi česar so nekatere valute ponovno pridobile na vrednosti, za razliko od leta 2008, ko je bila prisotna močna devalvacija valut.

Kljub hudi recesiji v večini držav regije SVE in v Avstriji je skupina RZB v letu 2009 poslovala le za 7 odstotkov slabše kot leta 2008, ko je rekordno presegla vse svoje dotedanje rezultate.

Padec je v veliki meri povzročilo 9-odstotno znižanje prihodka iz poslovanja. Tega je povzročilo 14-odstotno znižanje čistih obrestnih prihodkov, kar pomeni 549 milijonov EUR manj prihodkov, ter še večje znižanje čistih prihodkov od nadomestil in opravnin, ki so upadli za 20 odstotkov ali 345 milijonov EUR. Oba pojava je povzročil upad poslovanja - zaradi gospodarske krize se je zmanjšalo povpraševanje po storitvah na področju kreditov in bančništva.

Kljub temu je čisti dobiček od trgovanja znašal dobrih 400 milijonov EUR, zaradi zvišanja vrednosti finančnih instrumentov po devalvaciji valut v neugodnih tržnih razmerah v letu 2008.

Splošni upravni stroški so se v primerjavi z letom 2008 znižali za zadovoljivih 10 odstotkov na 2.795 milijonov EUR, kar gre pripisati obsežnim ukrepom za znižanje stroškov in učinkom menjalnih tečajev.

Zaradi manjšega obsega poslovanja prihodki iz poslovanja nižji za 9 odstotkov

Ključni so bili še vedno čisti obrestni prihodki, ki so predstavljali 64 odstotkov prihodkov iz poslovanja skupine RZB. Klub temu pa se je delež čistih obrestnih prihodkov v prihodkih iz poslovanja zaradi 14-odstotnega znižanja na 3.462 milijonov EUR znižal za 4 odstotne točke, kar je v veliki meri povezano z manjšim obsegom poslovanja, učinki menjalnih tečajev in nižjimi pribitki zaradi višjih stroškov refinanciranja na nekaterih trgih.

Med regijami sta največji upad zabeležili Avstrija in ostali svet; v prvi so se čisti obrestni prihodki znižali za 19, v drugi pa za 30 odstotkov. Nadpovprečno – za 15 odstotkov – so se znižali tudi v Rusiji.

Poleg manjšega obsega poslovanja je skupina zabeležila tudi znižanje obrestnih marž za 42 bazičnih točk na 2,25 odstotka. Čeprav so se obrestne marže skrčile v vseh delih, so se najobčutneje znižale v Rusiji (za 67 bazičnih točk) in v regiji ostali svet (za 30 bazičnih točk).

Še bolj izrazit je bil padec čistih prihodkov od nadomestil in opravnin, in sicer za 20 odstotkov ali 346 milijonov EUR na 1.422 milijona EUR. Posledično se je znižal tudi delež teh prihodkov v prihodkih iz poslovanja, in sicer za 4 odstotne točke na 26 odstotkov. Najizraziteje so se ti prihodki znižali v avstrijski regiji (za 34 odstotke), predvsem zaradi nižjih prihodkov od opravnin v zvezi z vrednostnimi papirji. Vendar so se zaradi manjšega obsega poslovanja v času recesije zmanjšali tudi prihodki od bančnih storitev v regiji CIS drugi (za 25 odstotkov) in Srednji Evropi (za 23 odstotkov).

Več kot polovico upada čistih prihodkov od opravnin je mogoče pojasniti z nižjimi prihodki od tujih valut, bankovcev in kovancev, pri čemer so se posojila v tujih valutah in mednarodna plačila zmanjšala za 33 odstotkov. Tudi plačila, ki so ustvarila 40 odstotkov čistih prihodkov od nadomestil in opravnin, so se znižala za 15 odstotkov.

Nasprotno so čisti prihodki iz trgovanja poskočili z 19 na 419 milijonov EUR. Posamezni deli prihodkov so se v primerjavi z letom poprej opazno spremenili. Po izrazitih nihanjih obrestnih mer zaradi svetovne finančne krize so obrestni prihodki iz trgovanja leta 2008 upadli za 275 milijonov EUR, leta 2009 pa so se predvsem zaradi zvišanja cen vrednostnih papirjev in obresti za izvedene instrumente zvišali na 368 milijonov EUR v letu 2009.

Po drugi strani se je zmanjšal obseg transakcij, povezanih z menjalnim tečajem, zato so se čisti prihodki iz trgovanja zmanjšali z 268 milijonov EUR na 110 milijonov EUR. To je bilo v veliki meri povezano z revalvacijo valute v transakcijah v Rusiji, da bi odražala razlike v obrestni meri in menjalnem tečaju med ruskim rubljem in ameriškim dolarjem. V prejšnjem letu se je zaradi tega povečala vrednost valut.

Splošni upravni stroški nižji za 10 odstotkov

Celoviti ukrepi za znižanje stroškov, ki so bili uvedeni zaradi svetovne gospodarske krize, in učinki menjalnih tečajev so v letu poročanja omogočili znižanje splošnih upravnih stroškov za 10 odstotkov ali 322 milijonov EUR na 2.795 milijonov EUR. Stroški dela in drugi upravni stroški so se znižali za 12 odstotkov, medtem ko so se stroški zvišali za 3 odstotke zaradi naložbe v nove sisteme programske opreme.

Stroški dela so se znižali za 182 milijonov EUR na 1.387 milijonov EUR, kar pa še vedno predstavlja 50 odstotkov skupnih stroškov poslovanja. Popvprečno število zaposlenih se je zmanjšalo za 2 odstotka (1.161 zaposlenih) na 63.469, zlasti zaradi zmanjšanja števila zaposlenih v regiji CIS drugi (za 7 odstotkov) in v regiji ostali svet (za 5 odstotkov), medtem ko je skupina v Avstriji zaposlila 7 odstotkov več ljudi ter dodatna 2 odstotka v Srednji Evropi. Drugi upravni stroški so se znižali za 149 milijonov EUR na 1.101 milijonov EUR. Večinoma je skupina prihranila pri oglaševanju, odnosih z javnostmi in promociji (za 37 odstotkov), zaradi znižanja potnih in pisarniških stroškov, medtem ko so največji del (30 odstotkov) drugih upravnih stroškov še vedno predstavljali stroški pisarn.

Razmerje med stroški in prihodki izboljšano na 51,9 odstotka

10-odstotno znižanje splošnih upravnih stroškov je za las preseglo 9-odstotno znižanje prihodkov iz poslovanja. Tako se je izboljšalo razmerje med stroški in prihodki, kot ključno merilo učinkovitosti banke, ki predstavlja razmerje med stroški poslovanja in prihodki iz poslovanja. V obdobju pregleda se je to razmerje izboljšalo za 0,9 odstotne točke ali z 52,8 odstotka na 51,9 odstotka.

Konsolidirani dobiček narasel na 433 milijonov EUR

Čeprav so se rezultati poslovanja skupine RZB v letu pregleda znižali le za 7 odstotkov, je nanje vplivalo čisto povečanje in zmanjšanje vrednosti valut v času svetovne finančne in bančne krize ter gospodarske krize v Srednji in Vzhodni Evropi.

Ker je zaradi recesije naraslo število slabih kreditov med prebivalstvom in podjetji, so rezervacije za izgube zaradi oslabitve narasle za 95 odstotkov na 2.247 milijonov EUR. Vendar so se ponovno povečali prihodki od izvedenih vrednostnih papirjev in finančnih naložb, pri čemer so se zaradi povečanja vrednosti rezervacij za izgube zaradi oslabitve ti prihodki zvišali do pozitivne vrednosti (prej minus 1.046 milijonov EUR, zdaj plus 482 milijonov EUR).

Zato se je dobiček pred obdavčitvijo povečal za 38 odstotkov ali s 597 milijonov EUR na 824 milijonov EUR.

Rezervacije za izgube zaradi oslabitve v Ukrajini, Rusiji in na Madžarskem

Zaradi zmanjšanja kreditne sposobnosti .in sposobnosti posojilojemalcev, da odplačajo kedite, so se bistveno povečala plačila za rezervacije za izgube zaradi oslabitve, in sicer za 95 odstotkov ali 1.096 milijonov EUR na 2.247 milijonov EUR.

Medtem ko so se zaradi slabih posojil rezervacije za izgube zaradi oslabitve povečale za 156 odstotkov, so se rezervacije za izgube zaradi oslabitve za portfeljske naložbe znižale za 47 odstotkov. Razmerje med tveganjem in dobičkom se je bistveno povečalo – z 28,4 na 64,9 odstotka.

Plačila za rezervacije za izgube zaradi oslabitve so v letu 2009 znašala 1.222 milijonov za podjetja, kar je več kot za fizične osebe (808 milijonov EUR). Leta 2009 so bile potrebne tudi rezervacije za izgube zaradi oslabitve za banke, ki so znašale 215 milijonov EUR (leto prej 236 milijonov EUR).

Levji delež novih rezervacij za izgube zaradi oslabitve so rezervacije v regiji CIS drugi, ki predstavljajo 23 odstotkov ali 514 milijonov EUR (184 odstotkov več kot leto prej), zaradi česar je razmerje med tveganjem in dobičkom doseglo 105,3 odstotka. V Avstriji so skupne rezervacije za izgube zaradi oslabitve, vključno s skupnimi rezervacijami za banke, znašale 449 milijonov EUR, pri čemer je bilo razmerje med tveganjem in dobičkom 65,4 odstotka. V ostalih regijah je bilo razmerje med tveganjem in dobičkom med 37 in 50 odstotkov.

Obnova finančnih trgov povzroča zvišanje vrednosti

Zaradi padca cen med finančno krizo so vrednosti v letu 2008 znatno padle, v letu pregleda pa so se cene na finančnih trgih postopoma umirile. Del izgube se je zmanjšal zaradi zvišanja vrednosti rezervacij za izgube zaradi oslabitve v letu 2009. Po čisti izgubi v vrednostnih papirjih na zalogi v višini 1.077 milijonov EUR v letu 2008 so čisti prihodki v letu pregleda znašali 396 milijonov EUR. Strukturirani produkti v tej kategoriji so ustvarili 30 milijonov EUR čistih prihodkov (leta 2008: minus 313 EUR). Vrednostni papirji do dospelosti, ki so leto prej ustvarili 36 milijonov EUR izgube, so leta 2009 ustvarili 15 milijonov EUR čistih prihodkov od prodaje malih portfeljev.

Tudi izvedeni finančni instrumenti so ustvarili pozitiven rezultat. Višji čisti prihodki so bili predvsem rezultat zvišanja vrednosti poslov kreditnih zamenjav in izterjav v skupnem znesku 59 milijonov EUR (leta 2008: minus 124 milijonov EUR) in 112 milijonov EUR zaradi zvišanja vrednosti drugih izvedenih finančnih instrumentov zaradi gibanja obrestnih mer.

Davčna stopnja 31 odstotkov

Davek na prihodke se je v letu 2009 zvišal za 54 odstotkov na 254 milijonov EUR, pri čemer se je zvišal rahlo hitreje kot dobiček pred obdavčitvijo, ki se je zvišal za 38 odstotkov. Zato je teoretična davčna stopnja skupine RZB narasla z 28 na 31 odstotkov. Medtem ko so se davki na prihodke v regiji SVE zaradi nižjih dobičkov znižali s 366 milijonov EUR na 932 milijonov EUR, je bilo treba časovno razmejena davčna sredstva iz leta 2008 v Avstriji odpisati. Tako so davki na prihodke v Avstriji znašali 143 milijonov EUR.

Donos na kapital rahlo višji pri 8,8 odstotka

Zaradi večjega dobička se je donos na kapital povečal s 7,3 na 8,8 odstotka. Povprečni lastniški kapital, na katerem temelji ta izračun, je znašal 9.333 milijonov EUR, kar je 14 odstotkov (oziroma 1.108 milijonov EUR) več kot leto prej. Povišanje kapitalske udeležbe so povzročile razlike v tečajnih vrednostih in plačila dividend. Konsolidirani donos na kapital – na podlagi kapitala delničarjev skupine Raiffeisen Zentralbank – se je zaradi spremenjene strukture dobička bistveno povečal (z 0,9 na 6,3 odstotka).

Povečal se je tudi čisti dobiček na delnico, in sicer s 6,40 na 36,50 EUR. Povprečno število navadnih delnic v obtoku ob koncu leta 2008 je bilo 5.540.000; delniški kapital se v letu 2009 ni spremenil. Za leto 2009 bo predlagana dividenda 23,2 EUR za navadno delnico.

Skupna bilanca stanja nižja za slabih 6 odstotkov

Skupna bilanca stanja skupine RZB je bila 31. decembra 2009 147,9 milijard EUR, kar pomeni slabih 6 odstotkov ali 9,0 milijard manj kot ob koncu leta 2008. Na to so vplivala tudi gibanja menjalnih tečajev v višini pribl. 2 milijardi EUR zaradi devalvacije dolarja in nekaterih valut v regiji SVE. Spremembe v konsolidirani skupini niso bistveno vplivale na skupno bilanco stanja.

Znižanje sta povzročila dva ključna dejavnika: vpliv ukrepov za zmanjšanje in stabilizacijo posojil ter zmanjšanje povpraševanja po posojilih na nekaterih trgih. Posledično zmanjšanje posojil in predujmov strankam je povzročilo znižanje skupne bilance stanja v višini 10,1 milijarde EUR. Skupna bilanca stanja se je znižala še za nadaljnje 1,9 milijarde EUR zaradi sprememb rezervacij za izgube zaradi oslabitve v obdobju pregleda.

Znižanje skupne bilance stanja zaradi teh ukrepov in učinkov je delno izničila krepitev kratko- in srednjeročnih naložb v visokokakovostne vrednostne papirje (predvsem državne obveznice). Zaradi teh finančnih naložb se je skupna bilanca stanja povečala za okrog 6,7 milijarde EUR (na strani sredstev).

Na strani obveznosti se je zaradi razširjenega portfelja naložb zmanjšala podlaga za refinanciranje (za 8 odstotkov na 50 milijard EUR) v obliki depozitov bank. Zaradi prizadevanj, da bi pritegnili depozite strank, so se depoziti strank zmanjšali za samo 6 odstotkov. Najizraziteje so se zmanjšali depoziti ključnih strank in javnega sektorja, medtem ko so se depoziti prebivalstva kljub učinkom menjalnih tečajev povečali za 0,9 milijarde EUR.

Povečanje lastniškega kapitala za 20 odstotkov

Lastniški kapital skupine RZB, vključno z manjšinskimi deleži in dobičkom, se je v letu 2009 povečal za 20 odstotkov ali 1.721 milijonov EUR na 10.308 milijonov EUR na dan poročanja.

Aprila je skupina Raiffeisen Zentralbank izdala kapitalsko udeležbo v višini 1.750 milijonov EUR, ki jo je v celoti vpisala Republika Avstrija. Prvi del kapitalske udeležbe (750 milijonov EUR) je izdala decembra 2008, vendar je bil prvotno opredeljen kot podrejeni kapital. Tako zdaj delež kapitalske udeležbe v lastniškem kapitalu skupine skupaj znaša 2.500 milijonov EUR.

Lastniški kapital v izkazu finančnega stanja skupine RZB se je zmanjšal za dodatnih 257 milijonov EUR, pri čemer je bilo 150 milijonov EUR razdeljenih v obliki dividend delničarjem banke Raiffeisen Zentralbank.

Delež lastnih sredstev presegel 13 odstotkov

Leta 2008 je skupina RZB v celoti prešla na izvajanje Baselskih pravil II, konec decembra 2008 pa je dobila dovoljenje za delno izvajanje pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB). Od tedaj skupina RZB uporablja pristop IRB za merjenje tveganj v vseh delih veleprodaje v Raiffeisen Zentralbank in odvisnih družbah na Hrvaškem, na Malti, v Romuniji, na Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem in v ZDA; vse druge enote skupine še naprej uporabljajo standardni pristop za izračun kreditnih tveganj.

Zaradi zmanjšanega obsega poslovanja in zlasti zaradi zmanjšanja kreditov so se bistveno zmanjšala tveganju prilagojena sredstva, ki so se zmanjšala za skoraj 16 odstotkov na 74.990 milijonov EUR. Tri četrtine tega znižanja je zabeležila skupina Raiffeisen International, preostalo četrtino pa Raiffeisen Zentralbank. Zato so zahtevana lastna sredstva za kreditno tveganje konec leta znašala 5.999 milijonov EUR, od česar je bilo 46 odstotkov izračunanih na podlagi pristopa IRB. Zahtevana lastna sredstva za tržno tveganje, vključno s tečajnim tveganjem, se v primerjavi s prejšnjim letom skoraj niso spremenila (792 milijonov EUR), medtem ko so se zaradi novega pristopa zvišala zahtevana sredstva za operativno tveganje, in sicer za 25 odstotkov (na 725 milijonov EUR). Na splošno so se zahtevana lastna sredstva ob koncu leta 2009 znižala za 12 odstotkov (na 7.516 milijonov EUR).

Leta 2009 so se zaradi povečanja kapitalske udeležbe v višini 1,75 milijarde EUR, ki jo je v celoti vpisala Republika Avstrija, lastna sredstva povečala za 14 odstotkov ali 1.507 milijonov EUR na skupno 12.308 milijonov EUR.

Temeljni kapital v okviru lastnih sredstev se je povečal za 17 odstotkov na 8.904 milijonov EUR, zaradi česar se je delež temeljnega kapitala povečal za 2,4 odstotne točke na 9,4 odstotka, količnik temeljnega kapitala, ki predstavlja razmerje s kreditnim tveganjem, se je povečal za 3,4 odstotne točke na 11,8 odstotkov, delež lastnih sredstev pa se je zvišal za 2,9 odstotne točke in dosegel 13,1 odstotka.

Združitev RZB in RI kot strateška možnost

Raiffeisen Zentralbank Österreich AG (RZB) in njena hčerinska družba Raiffeisen International Bank-Holding AG, ki kotira na borzi, sta že 22. februarja 2010 razkrili, da resno razmišljata o morebitni združitvi obeh družb kot možni strateški opciji. Danes sta upravna odbora obeh družb potrdila, da intenzivno nadaljujeta postopek združitve, s katerim bi ključne poslovne dejavnosti banke RZB, predvsem poslovanje z avstrijskimi in mednarodnimi gospodarskimi družbami, povezali z dejavnostmi družbe Raiffeisen International.

Kombinacija široke distribucijske mreže družbe Raiffeisen International v Srednji in Vzhodni Evropi in celovite palete storitev, ki jih ponuja RZB, bi okrepila položaj ene vodilnih univerzalnih bank v Srednji in Vzhodni Evropi. Enako velja za poslovne odnose banke z avstrijskimi in mednarodnimi podjetji. Banka bi še naprej kotirala na dunajski borzi, ukvarjala pa bi se zlasti s poslovanjem s prebivalstvom (v srednji in vzhodni Evropi) ter poslovanjem s pravnimi osebami in investicijskim bančništvom. Poslovanje v zvezi s funkcijo RZB kot osrednjo institucijo avstrijske bančniške skupine Raiffesisen bi bilo preneseno v bančni hodling, ki ne kotira na borzi.

„Za ta korak smo se odločili, ker si želimo zagotoviti, da bomo v prihodnjih letih in desetletjih lahko okrepili in povečali svoj odličen položaj v srednji in vzhodni Evropi ter Avstriji,“ je povedal Walter Rothensteiner, predsednik uprave RZB in predsednik nadzornega sveta Raiffeisen International. „Tudi domači trg nam nudi veliko možnosti za nadaljnjo rast, z združitvijo pa bo bančna skupina Raiffeisen okrepila svojo pomembno vlogo ključnega delničarja.“

„Z združitvijo bi lahko še bolje izpolnjevali potrebe več kot 15 milijonov strank in jim zagotavljali najsodobnejše produkte,“ dodaja Herbert Stepic, predsednik uprave Raiffeisen International in podpredsednik upravnega odbora RZB. „Eden od najmočnejših argumentov za to združitev je boljši dostop do kapitalskih in denarnih trgov, ki bi ga imela združena banka v primerjavi s sedanjim stanjem v Raiffeisen International. S to potezo bi Raiffeisen International lahko tudi bolje razpršila tveganje, za skupino pa bi to pomenilo boljšo možnost optimizacije upravljanja tveganja v prihodnosti.“

Podrobnejši opis našega poslovanja, izkaz poslovnega izida in poročila o segmentih najdete v Letnem poročilu 2009: http://www.rzb.at/ar2009 (angleška različica) ali http://www.rzb.at/gb2009 (nemška različica).

Za več informacij se obrnite na: Andreas Ecker-Nakamura (+43-1-71 707-2222,andreas.ecker@rzb.at) ali Gregor Bitschnau (+43-1-71 707-1955, gregor.bitschnau@rzb.at). http://www.rzb.at, http://www.ri.co.at