Novice

Madžarska za naložbenike še vedno najbolj obetavna med razvijajočimi se trgi

Madžarski finančni trg na slabem glasu zaradi dezinformacij

• Uspešno obvladovanje finančnih težav;
  potrjene proračunske zahteve IMF za leti 2010 (–3,8 %) in 2011 (–2,9 %).
  • Veliki prihranki v javnem sektorju (–15 %).
  • Finančni sektor obdavčen z višjim bančnim davkom.
• Srednje- in dolgoročno dobri obeti za naložbe v delnice – kratkoročno še naprej močno volatilne razmere.
• Obveznice: odsotnost inflacijskega pritiska, dolgoročno zagotovljeni dobri pogoji.
  

"Nova madžarska vlada je Evropo naučila, kako se o lastnih proračunskih težavah ne komunicira," meni Zoltan Koch, upravljavec skladov in član skupine za delniške naložbe na razvijajočih se trgih (Emerging Markets) pri družbi Raiffeisen Capital Management na Dunaju. "Pretirano negativno prikazovanje javnih financ, za katerim se skrivajo notranjepolitični razlogi, in primerjava z Grčijo sta Madžarsko privedla na slab glas in škodovala njenemu mednarodnemu ugledu," meni strokovnjak za vzhodnoevropske trge. Država se sicer namerava podobno kot druge evropske države spoprijeti s svojimi javnimi financami, kljub temu pa je daleč od tega, da bi sledila grški usodi. Stroge zahteve Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so medtem znane, madžarski primanjkljaj v letošnjem letu ne sme preseči 3,8 % in v prihodnjem letu ne 2,9 %. Finančna pomoč, zanjo se je država z IMF, EU in Svetovno banko dogovorila novembra 2008, ostaja neokrnjena, pri čemer sredstva še vedno niso izčrpana, saj se je Madžarski uspelo financirati tudi z izdajanjem obveznic. Poleg tega bi imela – če bi dejansko prišla kriza – še možnost, da pridobi sredstva tudi iz skupaj 750 milijard evrov vrednega paketa pomoči, ki sta ga oblikovala EU in IMF. Trenutno poslujejo madžarske državne obveznice z omejenimi pribitki, pozitivni trgovinska in plačilna bilanca pa državi pomagata, da relativno dobro servisira svoje dolgove. 80 % vseh njenih gospodarskih družb je poleg tega usmerjenih v izvoz in imajo zaradi trenutno nizkega tečaja madžarskega forinta (HUF) le korist.

Konsolidiranje proračuna bo najbolj prizadelo javni sektor in banke

"Najobsežnejši prihranki bodo najverjetneje mogoči zaradi zategovanja pasu v javnem sektorju: skupaj načrtuje desnosredinska vlada Viktorja Orbana na tem področju za 15 % manjše izdatke. Realno je torej pričakovati nižje plače in odpuščanja," meni Koch. Poleg javnega sektorja bo varčevanje doletelo tudi finančni sektor, ki se bo moral soočiti z višjim bančnim davkom. Koch pravi: 2Zaradi tega se bo panoga ponovno znašla pred težko preizkušnjo, saj je zaradi devalvacije forinta oteženo poslovanje s krediti v tuji valuti – predvsem v švicarskih frankih, s čimer so banke ob v preteklosti precej pomemben vir prihodkov." Poleg tega vlada razmišlja tudi o tem, da bi nasploh prepovedala kredite v tuji valuti za pridobivanje nepremičnin. Podrobnejši podatki o varčevanju in davkih na eni in razbremenitvah družin ter srednjega sloja na drugi stani (denimo z uvedbo enotne davčne stopnje v višini 16 %) trenutno še niso znani. V vsakem primeru pa je že mogoče sklepati, da bo prišlo do krepkega prestrukturiranja proračuna, kar omogoča tudi več kot dvotretjinska večina vlade v madžarskem parlamentu.

Madžarski trg delnic kratkoročno še naprej volatilen - srednje- in dolgoročno pa precej obetaven

Za madžarsko borzo pomenijo napovedani ukrepi nove vlade kratkoročno zelo volatilne razmere, kar vlagateljem otežuje pozicioniranje naložb. »Trenutno ni sektorja, ki bi imel od zadnjih dogodkov izključno korist in bi obenem ostal privlačno ocenjen. Pričakovano je kriza močno prizadela delnice bank," nadaljuje Koch. Veliko tovrstnih vplivov je v cenah že upoštevanih. "Za madžarske družbe bi se utegnili začeti slabi časi, kajti vlada, ki ni najbolj naklonjena kapitalskim trgom, bi lahko z obdavčenjem najbolje poslujočih sektorjev neposredno posegla v dogajanje v gospodarstvu,« še meni upravljavec skladov z Dunaja. V srednje- in dolgoročnem pogledu pa ostajajo priložnosti na madžarskem delniškem trgu seveda neokrnjene.

Obveznice: odsotnost inflacijskega pritiska, dolgoročno zagotovljeni dobri pogoji

Če bo vlada napovedane ukrepe uresničila v skladu s pričakovanji, se bo vrnilo zaupanje vlagateljev, ki ga je kratkoročno zamajalo njeno nespretno komuniciranje, posledično pa naj bi se na nizke ravni vrnile tudi trenutno visoke premije za tveganje. "Pogoji za vlaganja v obveznice so vsekakor dobri, saj inflacijskega pritiska praktično ni občutiti," je prepričan Ronald Schneider, ki pri družbi Raiffeisen Capital Management v okviru skupine za naložbe na globalnih trgih obveznic upravlja vzhodnoevropske obvezniške sklade. "Če bo forint ostal stabilen oziroma se bo njegov tečaj nekoliko zvišal, bi lahko centralna banka znižala ključne obresti. To bi pozitivno vplivalo na trg obveznic. Dolgoročno ostajajo valuta in državne obveznice privlačne (z donosnostjo do dospetja 7 odstotkov in več)," zaključuje Schneider.