Sporočila za javnost

Delnice z razvijajočih se trgov kljub strmemu vzponu v letošnjem letu še vedno s potencialom za rast

DUNAJ. Od marca letošnjega leta so delnice z razvijajočih se trgov (Emerging Markets) poslovale z zavidljivimi tečajnimi dobički v visokih dvomestnih in deloma celo trimestnih številkah.

Tako je ruski indeks Micex od začetka leta pridobil okoli 120 % in indijski Sensex nekaj manj kot 70 %, tečaji kitajskih delnic v Hongkongu pa so porasli za slabih 60 %. Seveda so morali tudi ti trgi v letu 2008 zaradi finančne krize vzeti v zakup obsežne izgube, kljub temu pa je zadnja rast tečajev v okviru globalnih gospodarskih in finančnih pogojev več kot impresivna. Za njo zaostaja celo pričakovana rast v ZDA, Evropski uniji in na Japonskem, obenem pa je tam še vedno prisotno tudi tveganje ponovnih tečajih padcev.

Čeprav je ponovitev meteornega vzpona tečajev v letu 2010 vse prej kot verjetna, pri Raiffeisen Capital Management menijo, da razvijajoči se trgi svojega potenciala za rast niso izgubili in da se tam ne utegne oblikovati novi naložbeni balon. „Delnice teh držav sicer niso več skrajno ugodno ovrednotene, kljub temu pa z našega stališča še naprej ponujajo privlačne naložbene priložnosti. Tudi v letu 2010 bodo Rusija, Kitajska in Indija v središču pozornosti vlagateljev,“ pravi Angelika Millendorfer, ki pri družbi Raiffeisen Capital Management na Dunaju vodi oddelek za naložbe v delnice na razvijajočih se trgih.

Rusija – proizvodnja nafte bo dražja
Izmed omenjenih treh držav je najbolj volatilen ruski delniški trg. Po strmem padcu tečajev v drugi polovici leta 2008 je Rusija letos ponovno med najbolje poslujočimi trgi. „Naložbeniki Rusijo pogosto obravnavajo zgolj v okviru njenih velikih nahajališč nafte in zemeljskega plina in prav gotovo je energetski sektor za državo daleč največjega pomena. Kljub temu v Rusiji zanimive naložbene možnosti ponuja tudi vrsta drugih panog. Potencial za rast imajo tudi telekomunikacijski, finančni in drugi sektorji,“ nadaljuje Millendorferjeva. V preteklih desetih letih je imela Rusija nadpovprečno korist od rastočih cen nafte, vendar je proizvodnja dosegla raven, ko se začenja ta rast postopoma upočasnjevati. Naravne omejitve počasi več ne bodo omogočale stroškovno ugodnega črpanja lahko dostopnih zalog nafte. Sicer je uspelo Rusiji s pomočjo sodobne tehnologije iz polj načrpati več nafte, vendar so te možnosti sedaj že skorajda izčrpane.

„Na vzhodu, v Sibiriji, (in morebiti tudi na severu, na Arktiki) je sicer še ogromno neizkoriščenih naravnih virov, vendar zahteva njihovo pridobivanje velika vlaganja, saj je treba ustrezno infrastrukturo šele razviti in zgraditi, za kar bodo potrebna leta. Črpanje nafte je na številnih novih poljih trenutno že povezano s tako velikimi stroški, da je točka pokritja dosežena šele pri ceni 50 do 60 ameriških dolarjev za sodček. Najpozneje na tej točki je cenena nafta stvar preteklosti, in to na globalni ravni,“ je prepričana Millendorferjeva.

Sicer je ruska vlada lani znižala davke za naftne koncerne in tistim družbam, ki se odločijo vložiti v razvoj teh greenfield naložb, ponudila ustrezne spodbude, vendar ostaja raven ruskih davkov na nafto še vedno zelo visoka. Te dajatve so najpomembnejši vir prihodkov ruske vlade, manevrski prostor za nadaljnje zniževanje davkov pa je zaradi povečanja proračunskega primanjkljaja, ki je posledica recesije, občutno manjši. „Ovrednotenja ruskih naftnih družb so trenutno na razumnih ravneh: niso ugodna, vendar prav tako tudi ne precenjena. Globalna dinamika ponudbe in povpraševanja pa v zvezi s cenami nafte v prihodnje nakazuje prej rast kot kaj drugega. V povezavi z davčnimi spodbudami za greenfield projekte bi utegnilo to ruskim naftnim družbam prinesti znatne dodatne prihodke, ki pa trenutno v aktualnih tržnih cenah še niso povsem upoštevani,“ meni strokovnjakinja za naložbe v investicijske sklade z Dunaja.

Indija – Large Caps zastirajo pogled na priložnosti, ki jih ponujajo družbe s srednjo in majhno tržno kapitalizacijo
Indijsko kljubovanje globalni recesiji je bilo za številne analitike precejšnje presenečenje, še zlasti zato, ker se indijska vlada ni odločila za obsežne fiskalno−politične impulze, s katerimi bi spodbudila gospodarstvo. Pomemben dejavnik za to je bila na eni strani primerjalno velika neodvisnost države na področju izvoza, na drugi pa presenetljivo gladka zmaga Indijskega nacionalnega kongresa in koalicijskih partnerjev na parlamentarnih volitvah maja 2009. Z zadostno večino je bila hitro oblikovana nova vlada, ki je brez dolgotrajnega iskanja kompromisa nadaljevala izvajanje gospodarskih reform. “Pritok kapitala iz tujine se je neposredno po volitvah krepko povečal. Razmerje med tečajem in dobičkom največjih indijskih delnic – vsebovanih v indeksu BSE Sensex 30 – je trenutno pri 18-19, kar je celo z vidika pričakovane rasti dobičkov indijskih podjetij (do 20 %) pretirano,“ je realistična Millendorferjeva. Razlogi za to so očitni: „Tuji naložbeniki vlagajo po večini v delnice podjetij z veliko tržno kapitalizacijo, ker vrednostni papirji manjših izdajateljev praviloma ne zagotavljajo želene likvidnosti. Tako spodbujajo rast tečajev delnic velikokapitaliziranih družb, pri tem pa zanemarjajo to ali ono priložnost za vlaganja v družbe s srednjo ali majhno tržno kapitalizacijo. Pri tem pa velja, da je še zlasti v Mid Cap segmentu indijskega trga veliko družb, katerih donosnost se vseskozi giblje med 15 in 30 %, razlika med njihovimi tečaji in dobičkom pa je veliko boljša, kot tista številnih družb, zastopanih v indeksu Sensex 30,“ pravi Angelika Millendorfer.

Raiffeisen Capital Management vsaj v segmentu družb z veliko tržno kapitalizacijo stavi na indijski sektor informacijske tehnologije, ki cveti zaradi globalnega trenda oddajanja del zunanjim partnerjem. Nasploh daje indijsko gospodarstvo močan vtis: 6-odstotna gospodarska rast, solidne banke, zdrava rast posojil in stabilna vlada. Millendorferjeva pravi: „Tveganje se bo pojavilo, če se bo povečal inflacijski pritisk, do česar utegne pri rastočih cenah nafte kaj hitro priti. Zaradi dobrih razmer, ki trenutno vladajo v gospodarstvu, bi bila lahko Indija eden izmed prvih razvijajočih se trgov, ki se bodo odločili za dvig obrestne mere.“

Kitajska – ogromne davčne spodbude veter v jadra gospodarstva
V primerjavi z Indijo je kitajski delniški trg ovrednoten nekoliko ugodneje, čeprav delnice tudi tam niso cenene. Kitajska je na dobri poti, da v letošnjem letu doseže načrtovano 8−odstotno rast BDP, ki naj bi se v podobnem obsegu povečal tudi v letu 2010. Vendar bi bila podoba popolnoma drugačna, če država ne bi posegla z obsežnimi gospodarskimi in fiskalnopolitičnimi spodbudami: vladni izdatki za investicije − večinoma v dolgoročne projekte – so uspeli izravnati negativni vpliv 25-odstotnega zmanjšanja izvoza. Krepka rast kreditov podpira naložbeno dejavnost in potrošnjo, vendar je njen trajnostni učinek vprašljiv, saj sledi obdobju, ko je bilo povpraševanje po posojilih v precejšnji meri zadržano. Pri tem pa nismo priča zgolj hitri rasti kreditov, temveč tudi varčevanja. Razmerje med vlogami in posojili trenutno znaša nekaj manj kot 70 %, kar je vsekakor ugodno.

Deloma imata od visoke likvidnosti korist tudi kitajski nepremičninski in delniški trg. Zadnji je v preteklih mesecih posloval veliko slabše kot drugi trgi velikih držav v razvoju. Z vidika Raiffeisen Capital Management gre za posledico številnih prvih in drugih emisij delnic ter obveznic, ki so v poletnih mesecih preplavile trg in mu s tem odvzele likvidnost. „Zaradi dejstva, da so kitajske delnice od dna, ki so ga dosegle oktobra 2008, do sedaj pridobile tudi do 150 %, je začela vrsta opazovalcev ugibati o tem, ali smo priča novemu balonu. Kljub temu z vidika trenutnih in preteklih ovrednotenj teh ocen ne moremo potrditi. Tako s stališča razmerja med tečajem in dobičkom kot tudi glede na razmerje med ceno in knjižno vrednostjo so kitajske delnice trenutno nevtralno ovrednotene,“ pravi Millendorferjeva. Analitiki v letu 2010 pričakujejo nadaljnjo 25−odstotno rast tečajev, za kar pri Raiffeisen Capital Management menijo, da gre za precej optimistične ocene.

Zaradi višjih marž, razveseljive rasti posojilne dejavnosti na potrošnem in podjetniškem področju ter načeloma solidnih bilančnih rezultatov pri Raiffeisen Capital Management kot privlačen ocenjujejo predvsem kitajski bančni sektor. Trg, nasprotno, bremenita sektor telekomunikacij in oskrbe. V skupnem pogledu bi lahko kitajske delnice v prihodnjih mesecih prinesle za dodatne dobičke. Za drugo polletje 2010 so obeti spet negotovi. Počakati bomo morali na vesti, kako trajnostno je gospodarsko okrevanje v ZDA in v Evropi, katerega posledice bodo prav gotovo čutili tudi na Kitajskem.