Sin si je urejal službo v tujini pri tujem podjetju in dobil je seznam potrebnih dokumentov, ki so morali biti priloženi in sodno prevedeni.

Vprašal me je, če poznam kakšnega sodnega tolmača, da bi mu skrajšala iskanje in čakanje. Takrat smo se prvič srečali s tem in sploh nisem vedela, da je to bolj zahteven postopek. Mislila sem, da gre za navadno prevajanje, pa sem ugotovila, da je sodno tolmačenje veliko bolj formalno in uradno. Tudi ne more biti vsakdo sodni tolmač ampak mora biti izbran s strani ministrstva za pravosodje. Preko spleta sem našla uradnega sodnega tolmača in poklicala sem, da se zmenim za termin. Bil je zelo prijazen in najprej mi je zastavil nekaj vprašanj. Katere dokumente potrebujem in zakaj. Potem sem povedala, da gre za sina in za delo v tujini. Določil je dan in uro, kdaj naj bi se sin zglasil pri njemu. Nato sem sinu sporočila, da sem našla sodnega tolmača in kdaj mora iti do njega z dokumenti in z vsem kar potrebuje. Naloga sodnega tolmača je prevajanje raznih dokumentov, pogodb. Obvladati mora tudi strukturo dokumentov kot so klavzule, izjave, potrdila, členi in uradni izrazi. Sodni tolmač ne sme spreminjati vsebine, odgovoren je za točnost in pravno veljavnost prevoda. Poznati mora pravo obeh držav, na katere se nanašajo dokumenti.

Največkrat je sodno tolmačenje potrebno pri sodiščih, notarjih, policiji in upravnih enotah ali drugih državnih organih. Sin je potreboval dokazilo o nekaznovanju in rojstni list. Vsak prevod je moral biti pravilno zvezan skupaj z originalom ali pa z overjeno kopijo. Sodni tolmač mu je vse lepo pripravil. Dokumenti so imeli žig sodnega tolmača, njegov podpis ter izjavo o skladnosti. Tako smo doma spoznali še sodno tolmačenje, za katerega smo sprva mislili, da gre samo za prevod. Omogoča, da dokumenti ohranijo svojo veljavnost tudi izven matične države.…